GRADIŠČA

Gradišča – najstarejša vrsta naselbin v deželi Furlaniji Julijski krajini – so bila utrjeni zaselki na vrhu gričev, ki so jih obdajali visoki kamniti suhi obrambni zidovi. Naselja so bila obdana z enim ali več krožnimi obzidji, znotraj katerih so bila bivališča. Debelina teh zidov je lahko dosegla celo štiri ali pet metrov, višina pa je bila običajno od pet do sedem metrov.

Zidovi so bili grajeni tako, da so med dve zunanji steni iz večjih kamnov nasuli manjše kamne in zemljo. Bivališča so bila po velikosti večinoma skromna. Podlaga je bila kamnita, ostalo pa je bilo predvsem leseno.

Kultura gradišč se je razvila v bronasti in železni dobi, trajala je nekaj več kot tisočletje in njihova doba se je zaključila šele z rimskim osvajanjem.

Kamne z gradišč so kasneje pogosto uporabljali za gradnjo bližnjih zaselkov, nekatera gradišča so spremenili v utrdbe za potrebe prve svetovne vojne, veliko pa so jih popolnoma porušili.

Na italijanskem delu Krasa je bilo odkritih več kot dvajset gradišč (Slivno, Repentabor, Repnič, Salež, grič San Polo nad Tržičem, Mali Kras, Sv. Lenart, Dolga Krona, Katinara, Sežganka, Stare Milje, Kontovel …), petsto v Istri in kakih sto na slovenskem Krasu.

GRADEC PRI SLIVNEM

Gradišče Gradec pri Slivnem je poimenovano po istoimenskem griču. V ital. je poimenovano po Carlu Marchesettiju (Trst, 1850-1926), arheologu, paleontologu in botaniku, ki je bil 40 let direktor Državnega naravoslovnega muzeja v Trstu. S svojimi raziskavami je bistveno pripomogel k preučevanju prazgodovine in protozgodovine v Julijski krajini in Istri. Arheološka izkopavanja so pokazala, da je imelo gradišče mogočni kamniti branik s približno 300 metri obsega. Slonel je neposredno na skali in bil obdan s suhim zidom debeline približno 1,80 m. Naselbina je bila na južni in sončni strani griča, ki je bila zaščitena pred burjo.

ŠKRAPLJE PRI ŠEMPOLAJU IN IN LISIČJA LUKNJA

Škraplje v apnencu pri Šempolaju in jama Lisičja luknja sta geološka znamenitost vsedržavnega pomena. Taki geološki objekti so naravni pojavi, oz. posebnosti krajine, ki predstavljajo geodiverziteto nekega prostora, ki je posledica procesov, ki so oblikovali naš planet. Njihova zaščita je ključnega pomena za ohranjanje celovitosti ekosistemov.

ŠKRAPLJE PRI ŠEMPOLAJU

Široko apnenčasto skalnato območje ob stezi tvorijo kraške škraplje. Dež je stotisoče let razjedal apnenec in ustvarjal čudovite oblike, ki jih po vsem svetu poznajo z imenom “kraški pojavi”.

Na površini je skalnata gmota prekrita z malimi brazdami. Poleg teh so še razpoke, špranje, večje in manjše luknje ter škavnice, ki so mala naravna korita okrogle ali podolgovate oblike z ravnim dnom. V podzemlju pa nastajajo jame: na tržaškem in goriškem krasu jih je bilo doslej odkritih več kot 3000, od največjih in najbolj znanih, kot je Briška jama, do takih, ki merijo le nekaj metrov.

Zaradi izredno nalomljene površine kamnine deževnica hitro izgine v podtalje, topi in s seboj odnaša apnenec v obliki raztopljene soli.

LISIČJA LUKNJA

V italijanščini poznana z imenom Lindnerjeva jama, ki ga je dobila po Antonu Frideriku Lindnerju, pomembnem raziskovalcu, ki je leta 1841 odkril reko Timavo na dnu Trebenske jame (Labadnice). Najprej je bila jama imenovana Tana della volpe (Lisičja luknja), znani pa sta bili le prvi dve jamski dvorani. Leta 1967 so v deževnem obdobju ugotovili, da je iz odprtine v steni močno pihalo. Kasnejša raziskovanja so privedla do ugotovitve, da se jama nadaljuje v sistem dvoran in rovov in je veliko bolj obsežnejša, kot je prvotno veljalo. Sega namreč 177,5 m globoko in njeno dno je le 10 m nad morsko gladino. Ko Timava zaradi obilnega dežja naraste, nastanejo na njenem dnu jezera, voda pa se lahko dvigne tudi do 30 metrov visoko.

KAMNOLOMI V NABREŽINI

Nabrežinski marmor ali kamen je apnenčasta kamnina, ki izvira iz morskih usedlin: lupine školjk, skelet mrtvih organizmov, kristali kalcita, ki so pred milijoni let prekrivali morsko dno.

Je zelo čisti apnenec – celo 99% – in bogat s fosili, ko je obdelan pa je zelo dekorativen. Sloji apnenca so visoki nekaj metrov, zato so kamniti bloki, ki jih pridobivajo iz teh kamnolomov, primerne za ugledne stavbe. Zaradi svoje čistosti, kompaktnosti in relativne homogenosti se lahko uporablja v arhitekturi, za spomenike ter v kiparstvu.

NABREŽINSKI KAMEN V ZGODOVINI

S tem kamnom je bil zgrajen Teodorikov mavzolej, čigar kupola je sestavljena iz velikega monolita, ki meri 10,76 m v premeru in 3,09 m višine.

Iz Nabrežine so ga prepeljali z ladjo v Ravenno!

V rimskih časih so nabrežinski kamnolomi nudili material za gradnjo stavb v Ogleju in v tedanjem antičnem mestu Terge, pa tudi za izdelavo kipov in spomenikov. Po padcu rimskega cesarstva se je dejavnost v kamnolomih močno zmanjšala in se ponovno povečala šele v 18. stoletju, ko je Trst postal glavno avstrijsko pristanišče na Jadranu.

Po izgradnji Južne železnice (Sudbhähn), ki povezuje Trst z Dunajem, so nabrežinski kamen začeli uporabljali v celotni Avstroogrski monarhiji. Pomembna dela v tem obdobju so: arsenal avstrijskega Lloyda, palača avstroogrskega Lloyda na Velikem trgu, sodna palača, palača Revoltella v Trstu, palača parlamenta in cesarjeva palača na Dunaju, palača novega parlamenta v Budimpešti in številne druge zgradbe v pomembnejših mestih cesarstva.

Okoli leta 1890 so kraški kamnolomi z delavnicami imeli več kot 3.000 kamnosekov, poleg ostalih, ki so delali v industriji in trgovini ter bili zadolženi za prevoze kamna.

V naslednjih desetletjih je bil nabrežinski marmor uporabljen za gradnjo impozantnih del, kot so vojaško svetišče v Redipugli in želežniška postaja v Milanu, podzemna železnica v Atlanti, berlinsko letališče in frankfurtsko podzemlje.

SLIVENSKI KAMNOLOMI

Iz teh dveh zapuščenih kamnolomov – kamnoloma Montenapoleon in Jurkovca – so izkopali kraško brečo (Napoleon). Breča je sedimentna kamnina, ki jo tvorijo ostro kamenje, ki med seboj zlepljeno. Kamen, pridobljen iz teh kamnolomov, je bil uporabljen za tlakovanje Vejne,marijskega templja.

VONJ KRAŠKE GMAJNE

Na kraški gmajni, ob robovih poti, med skalami raste rastlina z intenzivno aromo, ki spominja na timijan, to je kraški šetraj (Satureja montana subsp. variegata).

Ta rastlina je trajnica, visoka do 50 cm, in ima pri osnovi oleseno steblo. Listi so majhni, trdi in podolgovati. Cveti od avgusta do jeseni z bledo vijoličnimi ali belimi malimi cvetovi, ki so zbrani v socvetja.

Poleg tega, da ima zdravilne lastnosti, se uporablja tudi v kuhinji kot začimba. Okus lahko preizkusite v aromatiziranem siru, ali v požirku žganja.

To rastlino rade obiščejo čebele, ker je v jesenskem času zanje pomemben vir hrane.

ZNANILEC POMLADI

Ob koncu zime se v najsvetlejših in pred burjo zaščitenih legah narava prebudi in v gozdu izstopajo rumeni cvetovi drena (Cornus mas), ki so znanilci pomladi.

Dren je majhno drevo z eliptičnimi in koničastimi listi z značilnim videzom. Listne žile se ob glavni žili stekajo proti vrhu lista.

Rumeni cvetovi so združeni v kobule in se razvijejo veliko pred listi. Sadeži so drnjule, zelo podobne oljkam in rdeče barve. Ko jeseni potemnijo, so zrele in užitne. Okus je kiselkast in osvežujoč. Drnjule lahko uporabimo za marmelade, likerje ter za aromatiziranje žganja.

Drenov les je izredno trd in kompakten. Uporabljali so ga za sulice, kopja, kline, ročaje raznega orodja ter za osi torkel za predelavo oljk.

SMRDEČI KAMEN

Če udarite po apnenčastem kamnu ob robu poti s kladivom ali drugim kamnom, boste takoj zaznali vonj po gnilih jajcih. To se dogaja, ker so v kamnini prisotne bituminozne snovi, ki vsebujejo žveplo.

Te snovi so nastale vsled razgradnje morskih, rastlinskih in živalskih, organizmov, ki so ostali zakopani v sedimentih na jezerskem ali morskem dnu, kjer je bilo v stoječi vodi zelo malo kisika.

Experience Slivno

Dobimo se 10. marca 2019 ob 9.00 v Agriturizmu Le Torri di Slivia

Alpe Adria Trail Experience je dan za odkrivanje nekaterih najlepših točk poti Alpe Adria Trail. Doživeli boste Slivno v družbi naravovarnostnika, ki vas bo vodil po krožni poti, ki je primerna za vsakogar.

Na pohod se lahko odpravite samostojno, saj bo trasa označena, ali pa v družbi naravovarstvenega vodiča.

Med prvimi spomladanskimi cvetovi boste odkrili nekaj pomembnih in zanimivih krajev na tem delu Krasa:

  1. Zapuščene Slivenske kamnolome

2. Jamo Lisičja luknja, ki je povezana s podzemnim sistemom reke Timave

3. Gradišče slivenski Gradec z ostanki utrjene vasice iz bronaste in železne dobe, s čudovitim razgledom na Kras in morje

4. Slivenske kale, ki so jih jusarji obnovili po kraški tradiciji

Krožna pot je dolga 6 km in je v celoti označena. Na pol poti je predviden postanek za čaj in piškote.

Zaključili bomo s prigrizkom in tipično kraško joto v Agriturizmu Le Torri di Slivia

ZBIRALIŠČE IN PRIJAVA:

Od 9.00 do 9.30 prost odhod iz Agriturizma Le Torri di Slivia v Slivnem

Ob 9.15 odhod z vodičem (le v italijanščini)

Ob 13.00 ure dalje zaključek pohoda z značilnimi kraškimi dobrotami

PRISPEVEK ZA UDELEŽBO:

Odrasli 5,00 € preko spleta oz. 7,00 € pred štartom

Pohod bo ob vsakem vremenu

Otroci 3,00 € od 3. do 13. leta


v prispevku je všteto:

  • zavarovanje
  • vodenje
  • okrepčilo na trasi
  • zaključna pogostitev
  • trak Alpe Adria Trail Experience

Lahko se na pohod prijavite  tudi na licu mesta na dan pohoda, vendar je zaradi organizacijskih  razlogov zaželjena predhodna prijava do 7. marca