GRADIŠČA

Gradišča – najstarejša vrsta naselbin v deželi Furlaniji Julijski krajini – so bila utrjeni zaselki na vrhu gričev, ki so jih obdajali visoki kamniti suhi obrambni zidovi. Naselja so bila obdana z enim ali več krožnimi obzidji, znotraj katerih so bila bivališča. Debelina teh zidov je lahko dosegla celo štiri ali pet metrov, višina pa je bila običajno od pet do sedem metrov.

Zidovi so bili grajeni tako, da so med dve zunanji steni iz večjih kamnov nasuli manjše kamne in zemljo. Bivališča so bila po velikosti večinoma skromna. Podlaga je bila kamnita, ostalo pa je bilo predvsem leseno.

Kultura gradišč se je razvila v bronasti in železni dobi, trajala je nekaj več kot tisočletje in njihova doba se je zaključila šele z rimskim osvajanjem.

Kamne z gradišč so kasneje pogosto uporabljali za gradnjo bližnjih zaselkov, nekatera gradišča so spremenili v utrdbe za potrebe prve svetovne vojne, veliko pa so jih popolnoma porušili.

Na italijanskem delu Krasa je bilo odkritih več kot dvajset gradišč (Slivno, Repentabor, Repnič, Salež, grič San Polo nad Tržičem, Mali Kras, Sv. Lenart, Dolga Krona, Katinara, Sežganka, Stare Milje, Kontovel …), petsto v Istri in kakih sto na slovenskem Krasu.

GRADEC PRI SLIVNEM

Gradišče Gradec pri Slivnem je poimenovano po istoimenskem griču. V ital. je poimenovano po Carlu Marchesettiju (Trst, 1850-1926), arheologu, paleontologu in botaniku, ki je bil 40 let direktor Državnega naravoslovnega muzeja v Trstu. S svojimi raziskavami je bistveno pripomogel k preučevanju prazgodovine in protozgodovine v Julijski krajini in Istri. Arheološka izkopavanja so pokazala, da je imelo gradišče mogočni kamniti branik s približno 300 metri obsega. Slonel je neposredno na skali in bil obdan s suhim zidom debeline približno 1,80 m. Naselbina je bila na južni in sončni strani griča, ki je bila zaščitena pred burjo.

Dodaj odgovor