KAMNOLOMI V NABREŽINI

Nabrežinski marmor ali kamen je apnenčasta kamnina, ki izvira iz morskih usedlin: lupine školjk, skelet mrtvih organizmov, kristali kalcita, ki so pred milijoni let prekrivali morsko dno.

Je zelo čisti apnenec – celo 99% – in bogat s fosili, ko je obdelan pa je zelo dekorativen. Sloji apnenca so visoki nekaj metrov, zato so kamniti bloki, ki jih pridobivajo iz teh kamnolomov, primerne za ugledne stavbe. Zaradi svoje čistosti, kompaktnosti in relativne homogenosti se lahko uporablja v arhitekturi, za spomenike ter v kiparstvu.

NABREŽINSKI KAMEN V ZGODOVINI

S tem kamnom je bil zgrajen Teodorikov mavzolej, čigar kupola je sestavljena iz velikega monolita, ki meri 10,76 m v premeru in 3,09 m višine.

Iz Nabrežine so ga prepeljali z ladjo v Ravenno!

V rimskih časih so nabrežinski kamnolomi nudili material za gradnjo stavb v Ogleju in v tedanjem antičnem mestu Terge, pa tudi za izdelavo kipov in spomenikov. Po padcu rimskega cesarstva se je dejavnost v kamnolomih močno zmanjšala in se ponovno povečala šele v 18. stoletju, ko je Trst postal glavno avstrijsko pristanišče na Jadranu.

Po izgradnji Južne železnice (Sudbhähn), ki povezuje Trst z Dunajem, so nabrežinski kamen začeli uporabljali v celotni Avstroogrski monarhiji. Pomembna dela v tem obdobju so: arsenal avstrijskega Lloyda, palača avstroogrskega Lloyda na Velikem trgu, sodna palača, palača Revoltella v Trstu, palača parlamenta in cesarjeva palača na Dunaju, palača novega parlamenta v Budimpešti in številne druge zgradbe v pomembnejših mestih cesarstva.

Okoli leta 1890 so kraški kamnolomi z delavnicami imeli več kot 3.000 kamnosekov, poleg ostalih, ki so delali v industriji in trgovini ter bili zadolženi za prevoze kamna.

V naslednjih desetletjih je bil nabrežinski marmor uporabljen za gradnjo impozantnih del, kot so vojaško svetišče v Redipugli in želežniška postaja v Milanu, podzemna železnica v Atlanti, berlinsko letališče in frankfurtsko podzemlje.

SLIVENSKI KAMNOLOMI

Iz teh dveh zapuščenih kamnolomov – kamnoloma Montenapoleon in Jurkovca – so izkopali kraško brečo (Napoleon). Breča je sedimentna kamnina, ki jo tvorijo ostro kamenje, ki med seboj zlepljeno. Kamen, pridobljen iz teh kamnolomov, je bil uporabljen za tlakovanje Vejne,marijskega templja.

Dodaj odgovor